Vilin, vilin ...
Pravljica je najstarejša besedno zvočna vez med ljudmi. V pravljici so, tako kot na tem planetu, ki je naš dom, prisotna vsa živa bitja in navidezno neživi svet. V pravljici je vse mogoče, tako kot v življenju, le da se pravljica hitro konča, življenje pa, če je človeku dano, traja in traja. Odraščala sem med ljudmi, živalmi in rastlinami, ki so še vedno del mojega vsakdana. In zdi se mi, da še vedno odraščam, saj se vsak dan naučim česa novega. Občudujem naravo in zvoke, samosvojost in še posebej radovednost in otroke, s katerimi se od nekdaj dobro razumem. To so le nekateri od razlogov, zakaj tako rada pišem in pripovedujem ter nenehno nekaj snujem.
Moja velika ljubezen je tudi slikanje in risanje. Tako sem, preden sem postala vzgojiteljica predšolskih otrok in novinarka ter zeliščarica, postala stekloslikarka.
Z mano živijo psička, muca in zajčica, v kotih pa pajki in tudi kakšen molj v omari. Obožujem vrt, drevesa in knjige.
S pravljičnim darilom, naj bo to personalizirana zvočna pravljica ali rojstnodnevna pustolovščina, interpretacija umetniških besedil ali dogodek po dogovoru... prinašam odmik v svet, ki ga varujejo begajočim očem skrita bitja matere narave, modrost, smeh, nagajivost, lepota in iznajdljivost. Nekaj vilinskega, nekaj škratovskega in veliko življenjskega.
Vilin, vilin ...